|
|
 |
četrtek, 2. 9. 2010 |
VRSTICA IZ SVETEGA PISMA
19
NOVIČKE
Na današnji dan - 2. september
1666 - v Londonu izbruhne katastrofalen požar
1945: - podpisana japonska kapitulacija
- Bao Dai odstopi, Hi Ši Minh razglasi neodvisno republiko Vietnam
1945 - razglašena Demokratična republika Vietnam
Rodi se
1952 - James Scott »Jimmy« Connors, ameriški tenisač
1964 - Keanu Reeves, kanadski filmski igralec
Umre
1937 - Pierre de Coubertin, francoski pedagog, zgodovinar, začetnik sodobnih Olimpijskih iger (* 1863)
1973 - John Ronald Reuel Tolkien, angleški pisatelj(* 1892), avtor Gospodarja prstanov
|
Oranžna revolucija na Prešercu 1. avgust 2007
Ob stoletnici skavtstva
V sredo, 1. avgusta 2007 je dobrih 800, po nakaterih podatkih celo 1000, skavtov iz vse Slovenije zasedlo osrednji trg v prestolnici, da bi skupaj praznovali stoletnico skavtstva. Skupaj z 28 milijoni skavtov v 158 državah so praznovali stoto obletnico prvega tabora, ki je potekal na otoku Brownsea na jugu Anglije. Ob deveti uri so obnovili svoje skavtske zaobljube v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Slovenska odprava je tudi na 21. svetovnem jamboree-ju na otoku Brownsea, kjer so z rogom, enako kot pred stotimi leti, naznanili začetek tabora.
100 let od prvega taborjenja v Angliji
Med 31. julijem in 9. avgustom 1907 je Lord Robert Stephenson Smyth Baden Powell of Gilwell, skavti ga krajše kličejo Bi-Pi, organiziral prvi tabor za okoli dvajset dečkov. Dečki so bili iz delavskih družin, nekaj pa iz javnih šol. Baden Powell je otok Brownsea, ki leži v vetrovnem zalivu Poole na južni obali Anglije, izbral zaradi njegove oddaljenosti od mestnega vrveža in narave, ki je ponujala ugodne možnosti za razvijanje skavtskih idej. Na otoku Brownsea še danes potekajo tabori, a britanska oblast dovoli le skavtom, da na njem organizirajo svoja srečanja. Po uspešno izvedenem taboru je skavtstvo doživelo razcvet. Baden Powell, ki je v svojem uspešnem življenju napisal 32 knjig, je prva navodila za izvajanje skavtstva podal v knjigi »Skavtstvo za fante« (»Scouting for Boys«), ki je v angleščini izšla leta 1907. Slovenci smo svoj prevod dočakali leta 1932 pod naslovom »Skavt«. V Sloveniji še danes delujejo tri večje skavtske organizacije: Zveza tabornikov Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, delujejo pa tudi manjše skupine s skavtskim načinom življenja, kot so stezosledci. Čeprav se za skavtstvo v svetu odloča manj ljudi, je Slovenija ena izmed redkih držav, kjer število skavtinj in skavtov neprenehoma raste.
Pri svoji časti obljubljam ...
Po uvodnem zboru ob pol deveti uri na Prešernovem trgu, so se skavti prijavili za popoldanske aktivnosti. Med sveto mašo, ki je potekala v Frančiškanski cerkvi in jo je daroval Robert Friškovec, zaporniški kurat in tudi aktiven skavt, so ob deveti uri obnovili svoje skavtske obljube. »Pri svoji časti obljubljam, da si bom z božjo pomočjo prizadeval(a) vestno služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone,« je odmevalo od cerkvenih zidov. Dati obljubo je za skavta vrhunec njegove skavtske poti. Ki se nikoli ne konča. Tudi, takrat ne, ko rutica in oranžen kroj počivata v omari.
Skavtski zajtrk: kruh, margarina in marmelada
Pred napornim dnem so se okrepčali kar sredi Prešernovega trga. Z zajtrkom so postregli takoj po skupni molitvi, ki pa bolj spominja na kakšen plemenski obred, kot na tiho molitev med cerkvenimi zidovi. »Dober, dober tek« in »Žri žri, pa tih' bot!« je odmevalo po stari Ljubljani. Mnogi mimoidoči so z zanimanjem spremljali dogajanje, prava atrakcija pa so skavti bili za turiste, ki so se s svojimi fotoaparati pridružili mnogim predstavnikom sedme sile. K skupnemu zajtrku so bili povabljeni tudi vsi naključni obiskovalci in mimoidoči. Pravi skavtski zajtrk, ki je zvezda stalnica na vsakem skavtskem taboru, je kruh, margarina in marmelada, z malo razvajanja pa tudi pašteta in »evrokrem«. Morda za nekoga nič kaj slovesno, za skavte pa prava poslastica, saj so se je večina, med poletnimi dnevi, ko odidejo na taborjenja, že navadili.
Fotoorientacija po Ljubljani
V mešanih skupinah, ki so štele deset članov, so se skavti odpravili raziskovat glavno mesto Slovenije. Vsaka skupina si je morala izbrati ime skupine in svoj klic, ki sta jih najbolje predstavljala. Med orientacijo so, s pomočjo navodil in fotografij na posebnih listih ter zemljevida Ljubljane, osvajali mrtve in žive orientacijske točke. Med najbolj zanimivimi točkami sta sigurno bili prepevanje znane pesmi Čez šuštarski most sredi Šuštarskega mostu ter iskanje delčkov sestavljanke ustanovitelja skavtstva ob nabrežju Ljubljanice, do katerih so lahko prišli le s kanuji. Med orientacijo so se poučili o arhitekturi v Ljubljani, pa tudi, kako pomembna je pravilna skavtska oprema, v tem primeru dobra obutev. Tudi betonska džungla namreč lahko pusti kakšen žulj.
Praznovanje v parku Kodeljevo
Zaključek orientacije je bil v parku Kodeljevo. Prazne oranžne vreče so potrebovale kosilo, preden so lahko nadaljevali s popoldanskimi aktivnostmi. V senci dreves so potekale različne skavtske in športne igre ter delavnice.
1000 žlic in 140 litrov sladoleda
V večerni prireditvi so izbirali naj skavta. Avdicija je požela velik aplavz, pa tudi smeh je bil stalni spremljevalec. Ob zvokih kitar in prijetnem klepetu, so se skavti družili ob tabornem ognju. Živahnost, ples, glasba in petje so privabili tudi mnoge obiskovalce, ki niso iz skavtskih vrst. Vrhunec večera je za mnoge bilo 140 litrov sladoleda. Menda ga je zajemalo 1000 žlic. Prireditev se je zaključila s spustom zastave, oranžne srajce in pisane rutice pa so se znova razkropile na vse strani.
Steg Šentjur 1 in Bratovščina Šentjur čestitata vsem skavtinjam in skavtom v vseh organizacijah po celem svetu in jim želita še obilo prižganih ognjev, spustov in dvigov zastav, skavtskih zajtrkov in drugih dogodivščin!
Patricija Virtič
Jadranka, voditeljica Bratovščine Šentjur
»Skavtinja sem sedem let. Sem skavtska voditeljica Bratovščine Šentjur. Počutim se zelo prijetno, saj je okoli mene polno veselja in mladostne razigranosti. Skavtstvo je način življenja. Glede na to, da spadam med odrasle skavte, mislim, da je še toliko bolj pomembno, da si vzameš trenutek zase, za prijatelje, da občuduješ stvarstvo, ta čudovita Božja dela.«
Teja, stegovodja Šentjur 1 in voditeljica Volčičev in volkuljic
»Sem stegovodja v stegu Šentjur 1, se pravi, da sem odgovorna za cel steg. Skavtinja sem skoraj šest let. Danes komaj čakam, da vidim koliko bo ljudi. Imeli se bomo noro, tako kot se pri skavtih vedno imamo.«
Lojzka, voditeljica Volčičev in volkuljic
»Pri skavtih sem že štiri leta in trenutno vodim volčiče, sem Akela. Uživam pri skavtih, v današnjem dnevu pa tudi, ker bo že sto let skavtstva. Geslo je Mladost na pohodu, jaz pa hočem biti mlada!«
Anja, voditeljica Popotnic in popotnikov
»Skavtinja sem štiri leta. Dve leti sem bila v PP-ju (najstarejši skupini op. a.), zdaj jih vodim. Se še učim, ampak uživam v skavtstvu in upam, da bomo še kaj več iz tega naredili v Šentjurju, da bomo več mladih privabili in da bomo predvsem imeli kvalitetno skavtstvo.«
|
POLETNI TABOR BRATOVŠČINE ODRASLIH SKAVTOV ŠENTJUR avgust 2007
Letošnje poletje je zvabilo Mravlje in Mravljince BOKSS Šentjur na potep »po Mariji k Jezusu«. Tri dni nas je pot vodila skozi Marijina svetišča, ki smo jo z blagoslovom za uspešno izvedbo pričeli pred šentjursko cerkvijo.
V Zgornji Savinjski dolini smo najprej občudovali radmirsko zakladnico mašnih plaščev, poiskali nagrobnik našega rojaka Valentina Orožna, se ustavili v mogočni gornjegrajski cerkvi Sv.Mohorja in Fortunata in se priporočili Mariji Zvezdi v starem romarskem kraju Nova Štifta.
Čez Črnivec smo se spustili na Gorenjsko in zavili v kraj s čudnim imenom Adergas. V tej idilični vasici z nemškim imenom stoji mogočni samostan Velesovo s poznobaročno cerkvijo Marijinega oznanjenja in danes služi predvsem kot gostoljubni dom za različne skupine, ki prihajajo predvsem na »duhovne«, »kulturne« in podobne počitnice ter vikende. Nekdaj zelo priljubljena romarska točka je danes znana tudi kot kulturno-zgodovinski objekt, posebej znamenit pa je leseni kipec Marije, ki krasi glavni oltar. Velja za najstarejši tovrstni predmet pri nas, saj bi naj štel okoli 800 let.
Popoldanska ploha nas je spremljala pri raziskovanju znamenitosti Kamnika, njegovega srednjeveškega jedra, frančiškanskega samostana in grajskih razvalin. Ob vračanju v Adergas po hribovski cesti smo se ustavili še v Tunjicah in na Šenturški gori.
Večer je minil ob prepevanju in izmenjavi vtisov, naslednje jutro pa nas je našlo na rekreaciji in dvigu skavtske zastave na ploščadi okoli fontane. Ker smo mravlje delovne, nas je »mama« Jadranka takoj zaposlila z izdelavo Marijinih podob, bibličnih svitkov in iskanjem svetopisemskih modrosti.
Dopoldan je bil na vrsti tudi hajk– pohod z različnimi nalogami, namenjen spoznavanju kraja in okolice. Vse tri tekmujoče skupine so uspešno razvozlale v verze skrite uganke in mimogrede opravile nekaj za ostali svet prismuknjenih nalog. Popoldne je bilo treba stresti preobilno kosilo mojstrice Francke in poiskati novim trem članom bratovščine skavtska imena. Za tako dejanje se je potrebno povzpeti na goro po vzoru svetopisemskih očetov. Izbrani vrh je bil priljubljena rekreacijska točka domačinov – Štefanja gora, kjer smo pod strminami očakov Grintovca, Kočne in Krvavca s trudom izbirali najlepše lastnosti naših bratov in jim določili skavtska imena. Tak naziv ue sestavljen iz pridevnika, ki najbolje določa značaj posameznika, zraven pa je že žival, po kateri se vsa skupina imenuje. Našim mladim mravljincem smo tako slovesno podelili imena po večerni sv.maši in prisostvovanje obredu je bilo tudi nekaj novega za domačine.
Večer smo zaokrožili z nenavadnim obredom po Jezusovem vzoru: svojemu skritemu prijatelju smo v znamenje spoštovanja in ljubezni simbolično umili noge, utrujene od napornega, a bogatega dneva.
Sobotno jutro je prineslo zgodnji odhod v neznano: ob glavni cesti smo čakali na presenečenje. To je bil avtobus šentjurskih romarjev s kaplanom Frančiškom, ki nas je odpeljal s sabo na Brezje. Tam je bila velika slovesnost – romanje celjske škofije k Mariji Pomagaj. Mašo je daroval dr. Anton Stres, nas pa je čakala še delovna akcija – v Adergasu so se namreč ustavili romarji iz Celja in morali smo jih postreči s kosilom. Domači župnik je bil navdušen nad našo pomočjo, mi pa smo se mu pred odhodom tudi zahvalili za gostoljubje.
S poletnim taborom smo odrasli skavti zaključili skavtsko leto, naše misli pa so že v prihodnosti, ki nas bo gotovo ponesla v še kakšen neodkriti del Slovenije, kjer šentjurske mravlje čaka nova duhovna pustolovščina.
Emilija Kladnik Sorčan, Sijoča Mravlja
|
OBČINA ŠENTJUR 23-6-2005
Površina: 222,3 kvadratnih kilometrov
Župan:Štefan Tisel
Prebivalcev:18.470
- moških 9.060
- žensk 9.410
Povprečna starost:39,8 let
Stanovanjske površine:27,47 kvadratnih m/osebo
- gospodinjstev:6.032
- družin:5.148
Delovno aktivnih:8.793
- brezposelnih: 1.512
Povprečna plača (avgust 2003):
- bruto: 215.793 SIT
- neto: 139.171 SIT
Študentov: 710
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002
|
|
|
|
|
|
| |
