ZIMSKI TABOR 2005 -
"POKLICAL SI ME PO IMENU!"
Naša Bratovščina se je zbrala v soboto dne 19.02.2005, ob 8.00 uri pri župnijski cerkvi v popolni skavtski opremi in se
odpravila na svoj zimski tabor - kam? Je bila za vse skrivnost.
Za uvod smo se zbrali v skavtski sobi, kjer smo s pomočjo Svetega pisma in citatov ugotavljali, kaj je tema našega tabora. Po temeljitem
premisleku in nalogi smo ugotovili, da je tema ali rdeča nit našega tabora "Poklical si me
po imenu".
Da tabor ne bi potekal brez posebnosti, je poskrbela naša noviciatka Marija, ki
je pred potjo prejela skavtski kroj in noviciatno ruto, da je bila opremljena za na pot,
skupaj s svojo botro Jožico, ki ji je pri tem pomagala.
Naša mama Jadranka in ata Peter sta nato svoje otroke popeljala na izlet v neznano.
Kmalu so vsi prisotni ugotovili, da smo gostje redovne skupnosti Olimje, pri patru Ernestu
Benku.
Dan je bil poseben, saj je kljub mrazu, v Olimju sijalo sonce. Toplo so nas sprejeli in njihovi
gostje smo bili ta dan v pozno popoldne.
Pater Ernest nas je najprej popeljal v župnijsko cerkev, kjer nas je seznanil z njeno zgodovino
in nam predstavil njihovo redovno skupnost. Njegov način predstavitve in humor je ogrel naša
srca, da smo kljub mrazu pozorno sledili njegovim razlagam.
Podučil nas je o zgodovini in nam pokazal njihovo lekarno, kjer smo izvedeli veliko zanimivega
za vsakega od nas. Na naše veliko presenečenje, so nas pogostili še s kosilom, ki je delal
preglavice najbolj njihovi kuharici, ki je pričakovala mlajše skavte - otroke, prišli pa smo
mi - odrasli skavti. Od patra smo se naučili marsikatero zanimivost, za kar smo mu neizmerno hvaležni.
Po prijetnem kosilu sta nas ate in mama popeljala še v čokoladnico, kjer sta za svoje otroke, kot se spodobi,
kupila nekaj sladkega.
V poznih popoldanskih urah smo se vrnili v Šentjur (kar je za vse bilo zopet veliko presenečenje,
saj nismo vedeli, da bo tako) in nadaljevali naše srečanje z delavnicami in izbirami skavtskih
imen.
Med izbiro imen smo bili ves čas aktivni, izdelovali smo sveče, na katerih je bilo naše ime,
saj nas je Bog najprej poklical po lastnem imenu, šele nato po skavtskem.
Tisti, ki so v lanskem letu dali obljubo so letos prejeli še skavtsko ime, ki je pomembno
vsakemu skavtu poleg obljube. Izbira imen je zahtevala veliko naporov, saj so lastnosti naših
skavtov zelo številne.
Končno, uspelo nam je! Ura je 18.00 in vsi imajo skavtsko ime!!
Kot se za otroke spodobi, gredo s svojim očetom (Petrom) na sprehod pred spanjem, mama
(Jadranka) pa poskrbi za večerjo. Pri tej večerji smo se spomnili naših "okroglih" jubilantov -
Milke (40 let) in Jožeta K. (50 let). Zato smo večerjo slovesno pripravili.
Ko so se "otroci" vrnili iz sprehoda, so morali najprej povedati svoje geslo ("Poklical si me
po imenu"), da so lahko prišli na večerjo v brlog.
Slavnostni večerji je sledil družabni večer, ki se je zavlekel v pozno noč. Poleg večerje smo
bili še na preži, da nam poredneži ne bi ukradli zastavo, ker je to sramota za vsakega skavta.
Po večerni molitvi, smo se odpravili, kot pridni otroci, spat. Toda to spanje je bilo vse prej
kot spanje, katero se za pridne otroke spodobi.
Saj so nas obiskali "škratje", ki so poskrbeli za marsikatero zmešnjavo, kar se je pokazalo
šele zjutraj. Noč je potekala v smehu in hihitanju, ki se je zavleklo v pozne jutranje ure,
saj je z nami spala celo "Indira Gandhi" (njena pika na čelu je imela podobo zobne paste).
Ko je mama Jadranka žvižgala vstajanje, smo ugotovili, da nam manjka nekaj obuval, oblek,
šalov, skavtskih rutic…, ki so bile na nenavadnih mestih, kjer jih nismo iskali. Po kratki
telovadbi in jutranji kavici, smo si privoščili zajtrk. Po zajtrku pa smo se najprej nasmejali
nočnim dogodivščinam in se nato lotili dela.
Pripravili smo se za sodelovanje pri sv. maši na Blagovni (to je naša podružnica).
V njihovi kapeli smo poskrbeli za senzacijo, saj je naša skavtska prisotnost zbudila veliko pozornost in popestrila sodelovanje pri maši.
Pri sveti maši smo darovali sveče z našimi imeni, ki smo jih sami izdelal. Darovanje smo
dopolnili še z "rožicami", ki so nosile naše novopečeno skavtsko ime in katere so se v vodi
počasi odpirale, kot se mi počasi odpiramo Bogu. Tudi naša pesem je popestrila bogoslužje.
Po maši smo obiskali še našo skavtinjo Olgo, ki se tabora zaradi bolezni ni mogla udeležiti,
ampak nam je kljub temu postregla s kavico in pecivom. Ker smo ji kljub njeni odsotnosti
dodelili skavtsko ime, smo ji ga svečano podelili kar v njeni kuhinji.
Po veliki skrivnosti o kosilu, smo nadaljevali pot do bližnjega gostišča v Šentjurju, kjer
so nas bogato postregli.
S polnimi želodčki in prepolni lepih vtisov smo žal morali zaključiti naš tabor in se
odpraviti proti domu.
Še pred tem smo pospravili in očistili skavtske prostore, da ni bilo sledu o našem taboru.
Sklenili smo, da bo naš letni tabor potekal več dni, saj so ure, ki jih preživimo skupaj,
mnogo prekratke.
SREČNO POT¨!
Jadranka Škornik,
in
Cvetka Škornik,
Predana mravlja
Prisrčna mravlja
|
