ROBERT
BADEN POWELL
Ime Baden-Powell
je znano in spoštovano po vsem svetu. Znan je kot mož, ki je 83 let
svojega življenja posvetil služenju svoji domovini in svojim
sonarodnjakom v dveh ločenih in zaokroženih delih življenja: v prvem
delu kot vojak, ki se je bojeval za svojo domovino, v drugem pa kot
delavec za mir s pomočjo bratstva skavtskega gibanja.
Robert
Stephenson Smyth Baden - Powell je bil rojen v ulici z imenom 6
Stanhope Street (danes se imenuje 1 Stanhope Terrace) v Paddingtonu v
Londonu dne 22. februarja 1857. Bil je šesti sin in osmi otrok od
desetih Reverend Badena Powella, profesorja oksfordske univerze. Ime
Robert Stephenson je prevzel od svojega botra, ki je bil sin Georgea
Stephensona, izumitelja železnice.
Oče je umrl, ko je
bil Bi - Pi star komaj tri leta, družina pa se je znašla v težavah.
Prvi pouk je prejel od svoje matere, kasneje pa je obiskoval šolo Rose
Hill School v Tunbridge Wellsu, kjer si je prislužil štipendijo za
šolanje na Charterhouse School. Ta je bila sprva v Londonu, vendar se
je med šolanjem preselila v Godalming, Surrey, kar je močno vplivalo na
njegovo kasnejše življenje. Vedno se je z navdušenjem učil novih
spretnosti. Igral je klavir in violino. Tudi igralec je bil rad in
večkrat je igral klovna. Učil se je tudi zidarstva, kot učenec na
Charter house pa se je začel zanimati za skavtske in lesarske
spretnosti.
Neuradno je v
gozdovih v okolici šole, ne da bi njegovi vzgojitelji to vedeli, lovil
in pekel zajce, pri tem pa je pazil na to, da dim iz njegovega ognja
nebi izdal njegove dejavnosti. Tudi vse svoje počitnice je izkoristil.
S svojimi brati je nenehno iskal priložnost za avanture. V enih od
počitnic so z jadrnico jadrali ob južni obali Anglije. V nekih drugih
počitnicah so spet s kanujem potovali do izvira Temze. Vse te
dogodivščine so mu dale izkušnje in znanja, ki jih je kasneje tudi
poklicno uporabil. Bi - Pi v šoli zagotovo ni bil "piflar", o čemer
pričajo tudi njegove ocene. Neki zapis pravi: "Matematika - očitno se
je odločil, da se tega ne bo učil" in nek drugi:"Francoščina - lahko bi
jo znal, vendar se je polenil, kajti pogosto spi v šoli". Kljub temu pa
je imel drugo mesto v vojaškem jahanju na prostem in so ga takoj
sprejeli v 13 huzarski polk, preskočil je lahko častniško vadbo,
posledično pa je za 30 let postal njihov častni polkovnik. Njegova
vojaška kariera je bila od vsega začetka bleščeča. S 13. huzarskim
polkom je služil v Indiji, Afganistanu in Južni Afriki, omenjajo pa ga
tudi depeše o njegovem delu v deželi Zulu. Tri leta je služil na Malti
kot pomočnik vojaškega upravitelja, potem pa je odšel v Ashanti, v
Afriko, kjer je vodil boj proti Prempehu. Njegova uspešnost je
pripeljala do tega, da je bil leta 1897 pri svojih 40-ih povišan za
poveljnika 5. dragonskega stražpolka. Temu polku je Baden Powell dal
prvo skavtsko izobrazbo, vojakom pa, ki so dosegli določen nivo
izurjenosti je podelil našitek, ki je vseboval severno konico kompasove
igle. Današnji skavtski našitek je prej omenjenemu zelo podoben.
Leta 1899 je
sodeloval v bitki pri Mafekingu. To je najbolj pomembno poglavje
njegove kariere, zaradi katerega je postal general major pri komaj 43 -
ih. Bi - Pi je postal znan in zgled slehernega dečka, čeprav je svoj
pomen svojega prispevka in vrednost svojega navdušujočega vodstva
nenehno zanikal oziroma zmanjševal. Z uporabo dečkov pri pomembnih
nalogah med obleganjem je prišel do spoznanja da se mladina dobro
odziva na izzive. Med 217- dnevnim obleganjem je izšla Bi - Pi-jeva
knjiga Aids to scouting oziroma Nasveti za skavtstvo, ki pa je dosegla
vse širše bralstvo kot pa zgolj vojaško stroko, za kar je bila sicer
napisana. Po Mafekingu je Bi- Pi dobil nalogo organizirati Južnoafriško
policijo in se je šele leta 1903 vrnil v Anglijo kot glavni inšpektor
konjenice. Ugotovil je, da njegovo knjigo Nasveti za skavtstvo
uporabljajo mladinski voditelji in učitelji po vsej državi. Govoril je
na množičnih srečanjih in na srečanju društva Boy's Brigade oziroma
deška brigada ga je njen ustanovitelj, sir William Smith zaprosil, da
bi izdelal koncept kako dati večjo pestrost vzgoji dečkov v dobre
državljane.
Začetki gibanja
Bi - Pi se nato
lotil ponovnega pisanja Navodil za skavtstvo, tokrat za mlajše
bralstvo. Leta 1907 je organiziral poskusni tabor na otoku Brownsea v
Poolu, Dorset, da bi preizkusil svoje zamisli. Zbral je 22 dečkov,
nekaj iz javnih šol, nekaj pa iz delavskih družin in jih peljal na
tabor, ki ga je vodil sam. Ves svet dandanes pozna dosežke tega tabora.
Leta 1908 je izdal
knjigo Skavtstvo za dečke (pri nas poznamo knjigo pod imenom "Skavt" )
v šestih 14 dnevnih delih, ki je stala 4 dolarje. Knjiga se
je odlično prodajala. Fantje so se organizirali v skavtske enote, da bi v
praksi preizkusili to, kar je v tej knjigi napisal. Kar je bilo sprva
zamišljeno kot vzgojni pripomoček za obstoječe organizacije je v bistvu
postalo priročnik za novo in končno tudi svetovno gibanje. Bi - Pi-jevo
poznavanje otrok oziroma dečkov se je očitno dotaknilo nečesa
temeljnega v mladini njegove in drugih dežel.
Knjigo "Skavtstvo
za dečke" so do tedaj prevajali v mnoge jezike in narečja. Brez hrupa
in slovesnosti in v celoti spontano so dečki pričeli ustanavljati
skavtske enote po vsej državi. Septembra 1908 je Bi - Pi ustanovil
urad, ki se je ukvarjal izključno z odzivi, ki so prihajali iz vseh
vetrov glede tega novega gibanja.
Skavtstvo se je
nato spontano širilo po vsem britanskem Commonwealthu in v druge
dežele, dokler ni bilo ustanovljeno v praktično vseh deželah svobodnega
sveta. Celo v državah, v katerih skavtstvo kot ga sicer poznamo, še ni
dovoljeno priznavajo, da uporabljajo njegove metode za vzgojo svoje
mladine.
Kot generalni
inšpektor konjenice je Bi - Pi menil, da je dosegel vrh svoje kariere.
Feldmaršalska palica mu je sicer bila na dosegu roke, vendar se je
upokojil iz vojske leta 1910, v starosti 53 let, po nasvetu njegovega
veličanstva kralja Edvarda II, ki mu je svetoval, da bi lahko opravljal
dosti bolj pomembno poslanstvo za svojo deželo znotraj Deškega
skavtskega gibanja ( Danes skavtskega gibanja ) kot pa kot vojak.
Odslej je vso svoje navdušenje in energijo usmerjal v razvoj Skavtstva
in sestrskega gibanja, dekliškega skavtstva. Potoval je v vse dele
sveta, kamorkoli kjer so ga potrebovali, da bi spodbujal njegovo rast
in da bi jim dajal navdih, ki ga je lahko dal le on.
Leta 1912 se je
poročil z Olave Soames, ki mu je bila ves čas v pomoč in tovarišica v
vsem njegovem delu in s katero je imel tri otroke ( sina Petra ter
hčerki Heather in Betty ). Njegova žena Olave oziroma lady Baden -
Powell je bila do svoje smrti v letu 1977 po vsem svetu znana kot
svetovna voditeljica skavtinj.
Voditelj skavtov sveta
Prvi mednarodni
skavtski jamboree (beseda prihaja iz indijanskega jezika in pomeni
"zbor vseh plemen") se je odvijal v Olympiji pri Londonu leta 1920. Ob
koncu tega srečanja je bil enoglasno oklican za svetovnega skavtskega
voditelja. Kasnejša svetovna srečanja, najsi izvidnikov ali popotnikov
(tedaj z imenom roverji) ali odraslih skavtov so dokazala, ta to ni
bil častni naslov, marveč so ga resnično imeli za svojega voditelja.
Klici, ki so spremljali njegov prihod in tišina, ki je nastala ko je
dvignil roko so povsem nedvomno pričali, da je osvojil srca in
domišljijo svojih privržencev, pa najsi so bili pripadniki kateregakoli
naroda ali države.
Na 3-jem svetovnem
jamboreeju, ki je bil v Arowe Parku v Birkenheadu z namenom proslaviti
21. obletnico izdaje "Scouting for Boys" oziroma knjige "Skavt" ga je valeški princ (Prince of Wales) razglasil za plemiča. Dobil je naslov
Lord Baden Powell of Gilwell, (v Gilwell Park-u je bil namreč
Mednarodni učni center za skavtske voditelje).
Skavtstvo pa ni
bilo edino, ki je zanimalo Badena Powella, bil je odličen v lovu na
divje svinje in v ribolovu, rad pa je tudi igral polo. Bil je tudi odličen risar in slikar, zanimal pa
se je tudi za fotografijo in kinematografijo ter kiparstvo. Leta 1907
je na Kraljevi akademiji razstavil doprsni kip Johna Smitha, pionirja
kolonializacije.
Bi - Pi je napisal
nič manj kot 32 knjig, denar, ki ga je zanje zaslužil, pa je porabil za
svoja skavtska potovanja. Kot vsi njegovi nasledniki kot vodja skavtov
ni prejemal plače. Prejel je častna imenovanja univerz iz mest
Edinburgh, Toronto, Monreal, Oxford, Liverpool in Cambridge. Prejel je
tudi častno meščanstvo mest London in Guildford, Newcastle-on-Tyne,
Bangor, Cardiff, Hawick, Kingston-on-Thames, Poole, Blandford,
Canterbury in Pontefract in drugih mest v različnih delih sveta. Poleg
tega je prejel 28 tujih odlikovanj in redov in 19 skavtskih nagrad.
Vsaka minuta Bi - Pi-jevega življenja je bila vredna 60 sekund teka na
dolge proge. Vsaka nova dogodivščina je bila vredna tema za knjigo.
Vsak srečen dogodek ali misel, vsaka lepa pokrajina je bila lahko motiv
za risbo.
Leta 1938, že
bolan, se je Bi - Pi vrnil v Afriko, ki mu je v življenju toliko
pomenila, da bi upokojen živel v Nyeri-ju v Keniji. Celo tukaj je s
težavo brzdal svojo energijo - še vedno je pisal knjige in risal risbe.
Umrl je 8.
januarja 1941 v starosti 83 let. Pokopali so ga v preprost grob v
Nyeriju odkoder je lep pogled na Mount Kenya. Na njegovem nagrobniku so
napisane naslednje besede: " Robert Baden Powell, svetovni skavtski
voditelj", nad napisom pa sta grba deških in dekliških skavtov. Spomin
nanj bo na veke ostal v srcih milijonov mož in žena, dečkov in deklic.
Ti, ki so ali
so bili skavti ali skavtinje, pa skrbijo za to, da obe gibanji, ki jih
je tako trdno zasnoval, ostanejo na veke kot živi spomeniki svojega
ustanovitelja.
Za nadaljne raziskovanje ali pa samo zanimivo branje svetujemo ogled naslednje strani:
http://www.pinetreeweb.com/B-P.htm
|