Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

Skavti v Sloveniji smo povezani v Slovenski skavtski organizaciji s polnim nazivom Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS).

V Sloveniji je 4500 aktivnih skavtov, ki delujejo v 71 enotah (t. i. stegih). Skavtsko življenje pa je od našega obstoja (od leta 1990) izkusilo že prek 10.000 skavtinj in skavtov.

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922.
Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je pri tem pomagal. Leta 1923 so ustanovili Župo skavtov, ki se je kasneje preimenovala v Dravsko skavtsko skupino in je bila vključena v jugoslovansko organizacijo. Prvi tabor so imeli v Kamniški Bistrici. V začetku druge svetovne vojne je organizacija prenehala z delovanjem.

Dogodivščine iz tega obdobja je v knjigi Skavt Peter hudomušno opisal Fran Milčinski:
»Skavti so svoje vrste bratovščina, na daleč jih spoznaš po sivih klobukih s širokimi krajevci; ti so dobri za sonce, za dež in še za marsikaj. Čim bolj je klobuk zgnjavljen in zamazan, tem bolj je nanj ponosen skavt, kajti mu je prav klobuk najvidnejša priča silnega junaštva in nezaslišanih prigod. /…/ Poznal sem skavta, ki je imel za klobukom pripeto celotno zobovje rajnke stare mame; po- dedoval ga je bil, in ker ga še ni potreboval za v usta, ga je dal za klobuk.«
                                                                                                                  Fran Milčinski: Skavt Peter

Po drugi svetovni vojni skavtska organizacija zaradi političnih razmer ni bila dovoljena.
Slovenski skavti so delovali v zamejstvu (Italija, Avstrija) in izseljenstvu (Kanada, Argentina). Nekaj skavtov in gozdovnikov je skupaj ustanovilo ZTS (Zvezo tabornikov Slovenije), ki je bila bolj gozdovniška kot skavtska organizacija in je bila zavezana socialističnemu duhu, kot so pač dopuščale razmere, ter skušala ohranjati ljubezen do narave in prenašati to na mlajše generacije.

V 60-ih letih je skavtstvo poskušal oživeti Boris Kham.

S skavti se je l. 1984 seznanil tudi srednješolec Peter Lovšin in okoli sebe zbral nekaj mladih – tudi oni so poskušali živeti skavtstvo tako, kot so brali v knjigi Skavt (prevod knjige Scouting for Boys). Peter je obljubil pri goriških skavtih (v zamejstvu). Skupina skavtov se je zbirala v Ljubljani, sodelovati so začeli tudi z italijansko skavtsko organizacija AGESCI.

Organizacija je delovala v ilegali do 31. marca 1990, ko je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je štelo 70 članov. To je bila edina skavtska organizacija v takratni Jugoslaviji, ena prvih v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji.

Leta 1994 je s sprejetjem v Svetovno skavtsko organizacijo skavtska organizacija postala tudi Zveza tabornikov Slovenije.

V Sloveniji imamo 3 skavtske organizacije, ki skupaj štejejo približno 11.000 skavtinj in skavtov:

  • ZSKSS – Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
  • ZBOKSS – Zveza bratovščin odraslih skavtinj in skavtov
  • ZTS – Zveza tabornikov Slovenije

Sodelujemo  tudi s skavtsko organizacijo v zamejstvu:

  • SZSO – Slovenska zamejska skavtska organizacija