Poroč se z mano
Zastane mi dih, ko vidim tvoj ksiht,
cel svet se obrne, na glavo se zvrne,
drevo je rožica in oblak je množica kapljic, ki tvorijo mavrico.
Pa da končam to pravljico in v slona spremenim mravljico,
povem ti še to, pa naj bo, kar bo,
zaljubljen sem vate, te mam rad k svoje gate.
Vem, da sem le skavt, da pač nisem astronavt,
da`b se z Lune dol lahk dru, da mam te rad.
Zato te prosim, kot dihur dihurja,
da prej ne zapiha burja in mi odnese misli,
poroč se z mano, če ne se obesim na visli.
Vse sem že zrihtu, sam reč mi ja in pika,
da naju bo Vinko Čonč poroču tak, ko se šika.