Robert Baden-Powell (Bi-Pi) je ustanovitelj skavtov in velja za 13. najvplivnejšega človeka 20. stoletja. Njegovo polno ime: Sir Robert Stephenson Smyth Baden-Powell lord of Gilwell.
Rodil se je v Londonu 22. februarja 1857. Kot otrok je preživel mnoge ure v naravi in pokazal je tudi izreden socialni čut. Pridobil si je zelo dobre risarske spretnosti – risal je z eno roko in hkrati senčil z drugo.
Na sprejemnih izpitih za vojsko pa se je tako dobro odrezal, da so mu takoj podelili čin podporočnika. V vojski je prepotoval lep kos sveta. Med tovariši je bil zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Med branjenjem obkoljenega mesta v Južni Afriki je ugotovil, da so mladi sposobni opraviti vsako nalogo, če jim le zaupaš in jim daš svobodo.
Njegova knjiga o izvidništvu je postala prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor je pripravil 25. julija 1907 (kar velja za začetek skavtstva) na otoku Brownsea na jugu Anglije. Pri tem je bil tako uspešen, da se je odtlej večinoma ukvarjal le še s skavti.
Tudi Bi-Pi-jeva žena Olave je bila rojena 22. februarja, le 32 let pozneje, 1889. leta. Tega dne praznujemo skavti Dan spomina, ko se spominjamo vseh skavtinj in skavtov sveta.
1909 so se gibanju pridružile tudi skavtinje, ki jih je vodila njegova sestra Agnes in pozneje njegova žena Olave.
1913 je ustanovil volčiče in volkuljice.
1917 je ustanovil popotnike in popotnice.
Bi-Pi je umrl v Afriki pod goro Kilimandžaro 8. januarja 1941.
Danes nas je po svetu več kot 40 milijonov aktivnih skavtinj in skavtov.
Bi-Pi-jeve knjige v slovenščini:
- Priročnik za skavtske vzgojitelje (Aids to Scoutmastership)
- Skavt ali Skavtstvo za fante (Scouting for Boys) – Knjiga je postala fenomen 20. stoletja – velja za 2. najbolj prodajano knjigo, takoj za Svetim pismom
O Bi-Pi-ju v slovenščini:
- E. E. Reynolds: Bi-Pi. Zgodba njegovega življenja
- Vsevedi jastreb: Bi-Pi. Zgodba o ustanovitelju skavtstva
Nekaj angleških knjig najdete tudi v skavtski knjižnici na sedežu ZSKSS ali na www.pinetreeweb.com.